Upad interesa mladih za obisk kulturnih ustanov je posledica več dejavnikov, po študiji Iana Spoorena pa sta ključna nezadostna prilagoditev ponudbe interesom mladih in pomanjkanje učinkovite uporabe sodobnih komunikacijskih kanalov. Zato smo z Blejskim gradom komunikacijo za mlajšo ciljno skupino usmerili tja, kjer je ta najbolj aktivna – na Tik Tok. 

Digitalna prisotnost blagovnih znamk je dandanes nuja in tega se zavedajo tudi kulturne ustanove, ki morajo v ta namen svojo zgodovinsko vlogo združiti z modernimi pristopi. Pred izziv, kako na družbenih omrežjih ohraniti svoj ugled, ne da bi komunikacija delovala umetno ali togo, je bil postavljen tudi eden najbolj prepoznavnih slovenskih kulturnih spomenikov. Strategijo komuniciranja smo zasnovali z namenom pritegniti mlajše občinstvo, hkrati pa ohraniti spoštovanje do kulturne dediščine, s pomočjo pristnih in dinamičnih vsebin, ki odražajo aktualno dogajanje na gradu. Pri tem smo se oprli na raziskavo, ki preučuje potencial tržnega komuniciranja kot trajnostnega orodja v kontekstu grajskih muzejev.

Prehranska dopolnila so postala sestavni del našega življenjskega sloga, zato ni presenetljivo, da se razvijajo tudi komunikacijske strategije, ki spodbujajo zdravstvene koristi in integracijo dopolnil, o čemer govori tudi referenčna študija Ipsosa. Družbena omrežja so postala primarni kanal iskanja informacij, zato smo za blagovno znamko prehranskih dopolnil izbrali za glavni komunikacijski kanal Instagram, Facebook in Tik Tok. Ker gre na digitalu predvsem za hitro konzumacijo vsebine, ki je plasirana na uporabniku prijazen način, smo resno medicinsko vsebino uravnotežili z zabavno.

Družbena omrežja igrajo pomembno vlogo pri prenašanju sporočil o trajnosti blagovne znamke, vključevanju potrošnikov in krepitvi zavesti o odgovornih poslovnih praksah, o čemer govorijo Aripin in drugi v svoji raziskavi o razvoju trajnostne strategije blagovne znamke. V času, ko okoljska ozaveščenost postaja vse pomembnejši del vsakdanjika sodobnih potrošnikov, EKOZARČEK s svojo prisotnostjo na družbenih omrežjih odgovarja na aktualno družbeno tematiko z enostavnimi, a močnimi sporočili. Projekt je zasnovan tako, da z vizualno privlačnimi in izobraževalnimi objavami povečuje zavedanje o pomembnosti trajnostnih izbir in vpliva posameznikovih navad na okolje.

Preobremenjenost z možnostmi, ki na prvi pogled pogosto delujejo enakovredne, predstavlja enega ključnih izzivov pri izbiri farmacevtskih izdelkov brez recepta. V sodelovanju s podjetjem Polymetrio, distributerjem blagovne znamke Aboca, smo razvili komunikacijsko strategijo z namenom približati te izdelke širši javnosti. Izhodišče pri snovanju je predstavljala Masoodova opredelitev sodobnih pristopov marketinga v farmacevtski industriji.
Naš pristop je bil zasnovan tako, da uporabnikom na privlačen in razumljiv način predstavi koristi teh naravnih izdelkov, kar jim omogoča lažjo in bolj informirano izbiro.

Navzkrižje mnenj in interesov med lokalno skupnostjo in njenim vodstvom je vedno izziv, nič drugače ni bilo pri projektu izgradnje Stolpa Kristal v Rogaški Slatini. Kljub začetnim pomislekom predstavlja stolp pomembno dodatno turistično atrakcijo, ki bo služila kot nov magnet za obisk destinacije. V prid temu govori tudi Destefanisova študija primera, ki raziskuje razvoj kulturnega turizma in vpliv na lokalne skupnosti v južni Italiji in ugotavlja, da ustvarjanje in razvoj kulturnih znamenitosti kraja za privabljanje turistov pozitivno vplivata tudi na življenjske razmere lokalne skupnosti, ne le zaradi povečane razpoložljivosti denarja, ampak tudi zaradi spremembe mindset-a prebivalcev.

V zadnjih letih je postalo jasno, da vključujoča in dostopna kultura nista le družbena odgovornost, temveč tudi priložnost za obogatitev kulturnega življenja za vse. Dostopnost do kulturnih in umetniških vsebin predstavlja za Maribor enega ključnih izzivov, zlasti ko gre za obiskovalce z različnimi oblikami invalidnosti. Ti se pogosto soočajo s fizičnimi ovirami in pomanjkanjem jasnih informacij, kar jim otežuje polno uživanje v bogati kulturni ponudbi mesta. S projektom »Maribor za vse« želimo postaviti nove standarde v kulturnem turizmu, kjer so vrata umetnosti in kulture resnično odprta za vse. Navdih smo našli v uspešnih evropskih iniciativah, kot je ELEVATOR Project, ki postavlja dostopnost v ospredje kulturnih politik po vsej Evropi.

Sodobni (turistični) potrošnik ima tudi »sodobne« potrebe. Išče edinstvena in prilagodljiva doživetja ter želi aktivno oblikovati svoje dopustniške izkušnje, ne le pasivne udeležbe v aktivnostih. Za destinacijo Kamnik, ki ponuja edinstveno povezavo z lokalno kulturo in naravo, smo razvili celovito digitalno kampanjo, ki obiskovalce spodbuja k aktivnemu sodelovanju pri oblikovanju svojih turističnih doživetij. Izhodišče smo poiskali v raziskavi o vplivu čustev in zadovoljstva na izbiro destinacije, na podlagi česar smo zasnovali dve sezonski aktivaciji, ki spodbujata personalizacijo turističnih izkušenj.

Kulturne ustanove se vse pogosteje soočajo z izzivom, kako pritegniti mlajše obiskovalce, ki večino svojega časa preživljajo v digitalnem okolju in iščejo interaktivna doživetja. Raziskava Vanesse Cesário o interaktivnih izkušnjah za najstnike v muzejih kaže, da mladi, zlasti najstniki in mlajši odrasli, pogosto zaznavajo klasične kulturne ustanove kot zastarele ali nerelevantne za njihov življenjski slog, zato obiskujejo zgodovinske znamenitosti manj pogosto (vir: raziskava o interaktivnih izkušnjah za najstnike v muzejih v sodelovanju s portugalskimi muzeji). Na Blejskem gradu so se na ta problem odzvali s celostno kampanjo, ki združuje zgodovinsko dediščino s sodobnimi trendi ter ponuja vznemirljive, interaktivne vsebine, kar je pripomoglo k velikemu odzivu tudi med mlajšimi generacijami.