Februar je eden pomembnejših mesecev Blejskega gradu, saj se vse vrti okoli romantike in ljubezni. Za to posebno priložnost smo izvedli vizualno instalacijo »Srce Blejskega gradu«, ki se opira na raziskavo Henrya Jenkinksa o soustvarjanju umetnosti (Confronting the Challenges of Participatory Culture: Media Education for the 21st Century, 2009) in igrifikacijo »Ljubezenska osmerosmerka« na temeljih študije primera Lloyds Banking Group(Crossword Clues, 2021).

Upad interesa mladih za obisk kulturnih ustanov je posledica več dejavnikov, po študiji Iana Spoorena pa sta ključna nezadostna prilagoditev ponudbe interesom mladih in pomanjkanje učinkovite uporabe sodobnih komunikacijskih kanalov. Zato smo z Blejskim gradom komunikacijo za mlajšo ciljno skupino usmerili tja, kjer je ta najbolj aktivna – na Tik Tok. 

Digitalna prisotnost blagovnih znamk je dandanes nuja in tega se zavedajo tudi kulturne ustanove, ki morajo v ta namen svojo zgodovinsko vlogo združiti z modernimi pristopi. Pred izziv, kako na družbenih omrežjih ohraniti svoj ugled, ne da bi komunikacija delovala umetno ali togo, je bil postavljen tudi eden najbolj prepoznavnih slovenskih kulturnih spomenikov. Strategijo komuniciranja smo zasnovali z namenom pritegniti mlajše občinstvo, hkrati pa ohraniti spoštovanje do kulturne dediščine, s pomočjo pristnih in dinamičnih vsebin, ki odražajo aktualno dogajanje na gradu. Pri tem smo se oprli na raziskavo, ki preučuje potencial tržnega komuniciranja kot trajnostnega orodja v kontekstu grajskih muzejev.

V današnjem digitalnem okolju, kjer trendi in pričakovanja uporabnikov hitro evoluirajo, je dobra uporabniška izkušnja ključna za ohranjanje konkurenčne prednosti in zadovoljstva obiskovalcev. Odgovor na vprašanje, ali je uporabniška izkušnja del zadovoljstva z uporabnostjo ali je morda uporabnost del uporabniške izkušnje, smo poiskali v zanimivi raziskavi iz leta 2017, objavljeni na Mednarodni konferenci o inteligentni informatiki in biomedicinskih znanostih (ICIIBMS). Pred prenovo je bila spletna stran ZKŠT Žalec (Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec) zastarela, nepregledna in preobremenjena z informacijami, kar je povzročalo težave pri uporabniški izkušnji. Uporabniki so se soočali z izzivi pri iskanju relevantnih dogodkov in informacij. Naš cilj je bil ustvariti strukturiran in funkcionalen portal, kjer so dogodki jasno v ospredju, hkrati pa omogočiti ločeno predstavitev posameznih področij delovanja zavoda – kulture, športa in turizma.

Žalec se v zadnjih letih v smeri turizma pospešeno razvija, temu pa ni sledila destinacijska spletna stran, ki je postala odlagališče vsebin. Martínez-Salova v svoji raziskavi zagovarja tezo, da so v turističnem sektorju ravno lastnosti spletnega mesta tiste, ki pomagajo ustvarjati preference uporabnikov do potovalne destinacije.
Zato smo skupaj s Turizmom Žalec ocenili, da stran potrebuje temeljito prenovo z vidika vizualne posodobitve, preglednosti in uporabniške izkušnje. Na obstoječi strani ni bilo jasnih informacij, kar je oteževalo iskanje pomembnih vsebin. Naša naloga je bila ustvariti moderno spletno mesto, kjer bi bila ponudba jasno ločena od namestitev in kulinarike, obiskovalcem pa omogočiti hitro dostopanje do informacij.

Navzkrižje mnenj in interesov med lokalno skupnostjo in njenim vodstvom je vedno izziv, nič drugače ni bilo pri projektu izgradnje Stolpa Kristal v Rogaški Slatini. Kljub začetnim pomislekom predstavlja stolp pomembno dodatno turistično atrakcijo, ki bo služila kot nov magnet za obisk destinacije. V prid temu govori tudi Destefanisova študija primera, ki raziskuje razvoj kulturnega turizma in vpliv na lokalne skupnosti v južni Italiji in ugotavlja, da ustvarjanje in razvoj kulturnih znamenitosti kraja za privabljanje turistov pozitivno vplivata tudi na življenjske razmere lokalne skupnosti, ne le zaradi povečane razpoložljivosti denarja, ampak tudi zaradi spremembe mindset-a prebivalcev.

V maju je Braun izvedel lansiranje dveh novih produktov, IPL naprave in epilatorja, ki si med seboj delno konkurirata, saj oba ciljata na podoben rezultat – odstranjevanje dlak. Glavni izziv kampanje je bil skupna promocija teh dveh produktov, ki nagovarjata različne ciljne skupine in v teoriji zahtevata različne marketinške pristope. Za učinkovito trženje obeh produktov so bili potrebni premišljeno oblikovani oglaševalski pristopi, ki upoštevajo specifične značilnosti in prednosti vsakega izdelka.

Pri zasnovi tradicionalne dobrodelne kampanje za Pampers in dm smo se osredotočili na vpogled v potrošniško vedenje, pridobljen iz študije o odzivih na dobrodelno trženje (Ndasi in Akcay, Consumer responses to cause-related marketing: a multi-method study, 2020). Raziskava je pokazala, da potrošniki cenijo avtentične blagovne znamke, ki jim omogočajo, da z vsakodnevnim nakupom prispevajo k družbenim ciljem. Ključen problem, s katerim se soočajo, je želja po tem, da pomagajo, a brez občutka dodatne finančne obremenitve. Prav zato smo oblikovali kampanjo, ki preprosto in neposredno povezuje vsak nakup Pampers izdelkov s pomočjo mamicam v stiski.

V času, ko družbena omrežja oblikujejo način, kako se mladi povezujejo, izražajo in zabavajo, TikTok izstopa kot ena najbolj vplivnih platform. Kljub svoji priljubljenosti se mnogi mladi uporabniki spopadajo s pomanjkanjem znanja o ustvarjanju kakovostnih vsebin, kar lahko vodi do neustreznih praks in negativnih posledic za njihovo duševno zdravje. Na nujnost izboljšanja digitalne pismenosti med mladostniki opozarja tudi Langlais v svoji raziskavi (M. Langlais, TikTok Too Much? A Qualitative Investigation of Adolescent TikTok Use, Motivation, and Consequences, 2024), ki je služila kot izhodišče za nov družbeno koristen projekt nakupovalnega centra Supernova Ljubljana Rudnik. S serijo brezplačnih delavnic smo želeli opolnomočiti mlade, da postanejo kreativni in odgovorni ustvarjalci, ki znajo izkoristiti potencial TikToka za pozitiven vpliv v svoji skupnosti.

V zadnjih letih je postalo jasno, da vključujoča in dostopna kultura nista le družbena odgovornost, temveč tudi priložnost za obogatitev kulturnega življenja za vse. Dostopnost do kulturnih in umetniških vsebin predstavlja za Maribor enega ključnih izzivov, zlasti ko gre za obiskovalce z različnimi oblikami invalidnosti. Ti se pogosto soočajo s fizičnimi ovirami in pomanjkanjem jasnih informacij, kar jim otežuje polno uživanje v bogati kulturni ponudbi mesta. S projektom »Maribor za vse« želimo postaviti nove standarde v kulturnem turizmu, kjer so vrata umetnosti in kulture resnično odprta za vse. Navdih smo našli v uspešnih evropskih iniciativah, kot je ELEVATOR Project, ki postavlja dostopnost v ospredje kulturnih politik po vsej Evropi.

Sodobni (turistični) potrošnik ima tudi »sodobne« potrebe. Išče edinstvena in prilagodljiva doživetja ter želi aktivno oblikovati svoje dopustniške izkušnje, ne le pasivne udeležbe v aktivnostih. Za destinacijo Kamnik, ki ponuja edinstveno povezavo z lokalno kulturo in naravo, smo razvili celovito digitalno kampanjo, ki obiskovalce spodbuja k aktivnemu sodelovanju pri oblikovanju svojih turističnih doživetij. Izhodišče smo poiskali v raziskavi o vplivu čustev in zadovoljstva na izbiro destinacije, na podlagi česar smo zasnovali dve sezonski aktivaciji, ki spodbujata personalizacijo turističnih izkušenj.

Uporabniki pogosto nimajo časa redno preverjati spletnih strani ali se ne znajdejo v obsežni ponudbi, včasih tudi zato, ker ne vedo natančno, kaj iščejo. Zaradi tega imajo težave pri dostopu do aktualnih in relevantnih informacij. Da bi ta izziv rešili, smo za Blejski grad razvili strategijo e-mail marketinga, ki prejemniku e-novic omogoča preprost dostop do najnovejših informacij in naročniku vzpostavitev dolgoročne komunikacije z (potencialnimi) obiskovalci. Naša rešitev temelji na študiji, ki poudarja pomen personaliziranih kampanj, oblikovanih na podlagi prostovoljno posredovanih podatkov. Z rednimi, prilagojenimi novicami povečamo vključenost in zadovoljstvo prejemnikov e-novic Blejskega gradu.